Pohorje – Belvi – Zarja – Ruška koča – Žigartov vrh – Ruška koča – Ribniško Pohorje

V maju sta bila 12. in 13. dan v mesecu rezervirana za doživetja na dvodnevnem pohodu.

V petek popoldne, takoj po šoli, smo se odpravili. Iz Moravč, mimo Krtine, na Pohorje.

Prav do pohorske vzpenjače. Tam nas je počakal g. Miro, ki ima to področje v malem prstu. O Pohorju ve takorekoč vse. In nas je odpeljal… Do cerkve Sv. Bolfenka. Tam je sledila tudi ustrezna pripoved o tem, zakaj je del cerkvenega obzidja tako zanimivo podrt.

In naprej do razglednega stolpa, kjer smo premagovali strah pred vrtoglavico in uživali v brezmejnem razgledu. Med potjo smo šli tudi mimo radarja, smučišča in kmalu prispeli na Ruško kočo, ki je predstavljala današnji cilj. Tam nas je že čakala večerja. In nato še posebni trenutki, ki se ne zgodijo na vsakem pohodu… To je noč, ko mladi planinec preživi noč v planinah samostojno, brez staršev. Kako jim je šlo? Več kot odlično! Zvečer so eden za drugim utonili v sanje, zjutraj pa smo jih nežno zbudili. Po komentarjih  – seveda prezgodaj.

In smo se odpravili naprej proti Žigartovem vrhu. Brez težav smo ga osvojili. Na poti nazaj smo se ustavili v škratovi deželi, kjer smo dogradili nekatera bivališča škratov, druga pa na novo postavili. Po kosilu je sledil še skok na Ribniško Pohorje. Nato pa po dobri uri vožnje v objem staršev.