V soboto, 12. oktobra, smo se zjutraj odpravili na pot proti Primorski. 

V Strunjanu smo si pretegnili noge, se podprli in odpravili na pot. Veselo kramljanje nas je hitro pripeljalo do predora Valeta. Predor je ostanek ozkotirne železnice in otroci so ugotovili, da so vlaki tu težko vozili, ko pa ni tirnic…

Konstruktivni pogovori so se nadaljevali vzdolž celotne poti. O ladjah, pristanišču, valovanju in plimovanju morja, o eroziji, počitnicah, školjkah… 

Tik tak smo bili pri vhodu v Krajinski park sečoveljskih solin. Tu smo se znašli vsak po svoje, iskali smo informacije, ki so bile za posameznika najbolj interesantne.

Ob vrnitvi na recepcijo pa smo se vsi odkrito razveselili avtobusa, saj nam je že vsem skupaj prijalo obtežiti avtobusni sedež.