Moravški planinci smo v septembru stopili v korak s pohodniki iz cele Slovenije. Priključili smo se inkljuzijskim pohodom, nekje zavihali rokave in pomagali potiskat ali vleči invalidske vozičke, podali roke slepim in slabovidnim, nekateri pa z družbo s pogovorom premagovali ovire na poti in se skupaj z ostalimi veselili osvojitve ciljev. Naši vodniki in ostali strokovni kader so opravili svoje delo z odliko in v zadovoljstvo vseh udeležencev pohodov. Na vseh treh pohodih nas je bilo preko 70 moravških planincev. Vreme nam je služilo, povsod so nas postregli gluhi/naglušni natakarji, nas poučili o slovenskem znakovnem jeziku in ves čas smo bili v stiku s slepimi/slabovidnimi, ki so nas presenečali iz koraka v korak.

 

5. september – Tamar

Veseli smo, da smo lahko bili del skupine, ki je štela preko 170 planincev. V Tamarju smo uživali v prečudovitem vremenu, dobri družbi …

Korak v korak smo stopili z ambasadorjem akcije Gibalno ovirani gore osvajajo Vikijem Grošljem in Jernejem Slivnikom, ki je lastnoročno poganjal vso pot na invalidskem vozičku. Vzdušje je bilo enkratno. Otroci so bili tako navdušeni, da so tekali naprej in nazaj in tudi pri koči niso bili kaj dosti utrujeni.

Podpora in razigranost skupine da polet, hoje sploh ni naporna in na vrhu se sprašujemo kdaj je tako hitro minilo in da smo porabili kratek čas za vzpon. Nekateri so pomagali vozičkom, drugi pa s pogovorom in družbo.

Na koči so nas pozdravili ambasadorji, predstavnik generalnega sponzorja H-bit in vodja ekipe Gluhi strežejo v Tamarju. Veselo je bilo tudi ob poskočnih taktih trija.

Pohodnik je na spustu vprašal:”Kje je Maša?”

https://pin-opp.pzs.si/novice.php?pid=14547

https://pin-opp.pzs.si/novice.php?pid=14554

 6. september – Golaki – Čaven

Do Iztokove koče se nas je zbralo 64 pohodnikov in na poti na Čaven so najhitrejši dohiteli še 30 planincev in se skupaj povzpeli do koče na Čavnu. 

Sprejem PD Ajdovščina nas je presenetil, predramil in napolnil s pohodniškim elanom. Na Iztokovi koči pod Golaki smo dobili dišečo kavo in od tam sledili tablam za Čaven 1ura 15 min – srečali smo jo trikrat, a ne zato, kar bi hodili v krogu, kaj šele, da bi se izgubili s tako izkušenimi vodniki.

Planinka je povedala:»90 nas je z lepimi občutki zapustilo Kočo Antona Bavčerja na Čavnu. Lahkotno smo hodili, pa ne le zato, ker nas je pot vodila navzdol, ampak ker smo bili polni lepih vtisov, novih prijateljstev in klepet je vodil v smer, da bomo spet skupaj dosegali cilje.«

Pogled z vozička je vedno navzgor, a sredi gora, ki ponujajo veličasten pogled, ko se zdijo gore majhne, je pogled zvedavo vesel in zadovoljen.

https://pin-opp.pzs.si/novice.php?pid=14552

19. september – Planina Razor

Iz Planine Lom se nas je podalo 64 pohodnikov in po uri in pol smo se veseli razgleda na Planini Razor. Gostoljubno so nas sprejeli iz PD Tolmin in počutili smo se dvojno dobrodošli, najprej so nas pozdravljale planine in tudi člani PD Tolmin so bili veseli našega obiska.

Slepi in slabovidni so pohvalili strežbo, saj je za njih lažje, da jih postrežejo pri mizah.

Pri vodenju slepih se spoznajo tudi dolgoletni sosedje. Prišepne se kak nasvet, kako hitreje, učinkoviteje in varneje hoditi. Vredno je poskusiti s palicami in podaljšati korak.

Inkluzija je proces pri katerem se učimo živeti drug z drugim in nič nas ne ustavi. Veliko smo se naučili o življenju drugih. Kaj jih veseli, kaj jim polni dušo, kako se sporazumevajo. Veselje do učenja kretenj je bilo še toliko večje, saj so bili gluhi prostovoljci razigrani in nasmejani kljub obilici dela.

https://pin-opp.pzs.si/novice.php?pid=14561